Vodnik po upravljanju večstanovanjskih stavb

Sodba Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 4460/2010 z dne 15.4.2011 (zbor etažnih lastnikov – odločanje manjšine etažnih lastnikov)

Na ponovljenem zboru etažnih lastnikov lahko manjšina etažnih lastnikov odloči o obveznostih vseh etažnih lastnikov, zato je še toliko pomembneje, da so upoštevane vse zahteve, ki jih predpisuje SZ-1.

Več informacij>>

Sodba Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 778/2015 z dne 24.3.2015 (skupnost etažnih lastnikov – podelitev sposobnosti biti stranka)

Tožniki s tožbo zahtevajo varstvo pred motenjem posesti, ker jim je tožena stranka, t. j. Etažni lastniki stavbe … (ne posamezni poimensko navedeni etažni lastniki) z namestitvijo zapornic onemogočila (dotedanjo) uporabo parkirišč. Zapornice so skupna naprava večstanovanjske stavbe, ki je v solasti Etažnih lastnikov stavbe … Ker etažni lastniki odločitve, ki se nanašajo na upravljanje s solastnim oziroma skupnim premoženjem sprejemajo s predpisano večino (odvisno, ali gre za posle redne ali izredne uprave), po svojih organih (zakonito) sprejeti sklepi pa vežejo vse etažne lastnike, ki so v določenem časovnem trenutku člani te skupnosti, so izpolnjeni pogoji za podelitev pravdne sposobnosti toženi stranki. V prid podelitvi pravdne sposobnosti govore tudi procesna ekonomija in neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva (v primeru spremembe lastništva je treba v postopek pritegniti novega lastnika).

Več informacij>>

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi III Ip 3456/2017 z dne 20.12.2017 (etažni lastniki kot stranka postopka)

Novejša sodna praksa in teorija etažnim lastnikom glede vplačila sredstev rezervnega sklada priznava izpolnjevanje glavnih pogojev za pridobitev sposobnosti biti stranka.

Več informacij>>

Sklep Višjega sodišča v Mariboru v zadevi I Cp 886/2021 z dne 21.12.2021 (skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka)

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 76. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in sicer, da je potrebno pravno sposobnost skupnosti lastnikov obravnavati kot specialno, saj je omejena na dejavnost, zaradi katere je ustanovljena, to pa je sklepanje poslov upravljanja več stanovanjske stavbe.

Več informacij>>

Sodba Višjega sodišča v Kopru v zadevi Cpg 30/2022 z dne 17.3.2022 (priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov)

Pogoji za priznanje lastnosti stranke etažnim lastnikom v predmetni zadevi niso podani. Stanovanjski zakon omogoča skupnosti etažnih lastnikov, da se registrirajo kot pravna oseba, vendar je njihova pravna sposobnost omejena na sklepanje poslov v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše. Zato ni nobene podlage, da bi v sporu, ki presega okvir upravljanja in se nanaša na stvarnopravna razmerja, lastnost stranke priznali etažnim lastnikom, ki niti niso organizirani v skupnost lastnikov. Poleg tega etažni lastniki v predmetni zadevi nimajo premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. V poštev bi prišla kvečjemu sredstva rezervnega sklada, vendar je po prvem odstavku 45. člena SZ-1 na premoženje rezervnega sklada dovoljena izvršba samo za plačilo obveznosti iz pravnih poslov, sklenjenih v skladu s prvim odstavkom 44. člena.

Uporabno dovoljenje, ki je bilo podlaga za prevzem posameznih delov stavbe (in z njimi povezanih skupnih delov), je bilo izdano tudi za sporna parkirna mesta, ta so bila takrat fizično že vrisana. Ob vpisu etažne lastnine so bila ta parkirna mesta vpisana kot posamezni del in ne kot skupni del, tožeča stranka ni izkazala, da bi bila sporna parkirna mesta izrecno vključena v kupoprodajne pogodbe kot del skupnih delov in naprav. Ko so se kupci posameznih delov vpisali v zemljiško knjigo kot etažni lastniki, so imeli možnost vpogleda v načrt etažne lastnine in tako ugotoviti, kaj so v naravi skupni deli, posebej še, ker skupni deli v kupoprodajnih pogodbah očitno niso bili konkretno opredeljeni. Tako ravnanje bi bilo od povprečno skrbnih kupcev stanovanj vsekakor mogoče pričakovati. Tožeča stranka je sicer lahko bila v zmoti, vendar ta zmota ni bila opravičljiva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni bila dobroverni lastniški posestnik spornih parkirnih mest in zato do njihovega priposestvovanja ni moglo priti.

Več informacij>>

Sklep in sodba Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cpg 70/2021 z dne 12.4.2021 (zbor etažnih lastnikov – sklic)

Zgolj zahteva po predpisani obliki načrta vzdrževanja ne more biti razlog, da se volja etažnih lastnikov, če je bilo zahtevano soglasje doseženo, ne upošteva.

Odločitev, da se zbor ponovi čez 30 minut, je bila sprejeta na podlagi predhodno sprejetega sklepa in torej na podlagi odločitve etažnih lastnikov o tem, kako se bo v primeru nesklepčnosti sklical ponovljeni zbor. Obe odločitvi sta skladni s tretjim odstavkom 37. člena SZ-1 – znotraj zakonskega časovnega okvira in tudi praktični z vidika porabe časa.

Namen zakonskih določb o sklicevanju zbora etažnih lastnikov je zagotoviti potrebne informacije in možnost udeležbe na zboru lastnikov.

Več informacij>>