Vodnik po upravljanju večstanovanjskih stavb

Sodba Upravnega sodišča RS v zadevi II U 173/2021-20 z dne 21.7.2023 (vzdrževanje skupnih delov
večstanovanjske stavbe – pohodna terasa)

V zvezi z razlago določbe četrtega odstavka 5. člena SZ-1 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (RS) v
sodbi II Ips 76/2017 z dne 11. 10. 2018 zavzelo stališče, da navedena zakonska določba ne izraža namena
zakonodajalca, da se vsaka pohodna terasa, ki je opredeljena kot posamezni del stavbe, in hkrati predstavlja
streho objektu, v celoti šteje za skupni del stavbe. Gradbeni element terase pa sestavljajo skupni deli, ki so v
solastnini vseh etažnih lastnikov, t. j. hidro in toplotna izolacija.

Gre za sodbo v ponovljenem postopku, izdano na podlagi Sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 76/2017, izdane dne 11.10.2018.

Več informacij>>

Sodba Upravnega sodišča RS v zadevi I U 938/2020-15 z dne 15.4.2021 (ukrep stanovanjskega inšpektorja – vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe)

Glede na namen in naravo etažne lastnine je edina možna razlaga drugega in tretjega odstavka 125. člena ZUS-1 ta, da je upravnik po zakonu pooblaščen, da zastopa etažne lastnike v tem postopku.

V nasprotju z načelom pravičnosti bi bilo, da bi bila pri prodaji terasa obravnavana kot zasebna lastnina, pri vzdrževanju pa bi ista terasa pomenila skupni del in s tem strošek vseh etažnih lastnikov. Navedeno pa po mnenju Vrhovnega sodišča vendarle ne pomeni, da je vzdrževanje pohodne terase, ki istočasno služi kot streha objekta, samo po sebi in neodvisno od okoliščin posameznega primera, dolžnost lastnika posameznega dela (terase). Gradbeni element, ki hkrati pomeni streho objekta in pohodno teraso, sestavljajo tudi skupni deli, ki so v solastnini vseh etažnih lastnikov (hidro in toplotna izolacija).

Več informacij>>

Sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 54/2021 z dne 1.3.2021 (inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja – pogoji za izdajo začasne odredbe)

Začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana.

Navedbe pritožnikov v zvezi s težko popravljivo škodo oziroma obveznostjo plačila sanacije terase so presplošne in pavšalne, pri čemer niti ne pojasnita, koliko bi sploh znašal njun delež oziroma finančni strošek plačila sanacije, ki je bila naložena vsem etažnim lastnikom te večstanovanjske stavbe in ne zgolj njima. Prav tako pritožnika nista ne zatrjevala ne izkazala, zakaj bi plačilo tega finančnega stroška oziroma njunega deleža zanju predstavljalo težko popravljivo škodo. V primeru ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic naloženega ukrepa, ki bi izhajale iz razmer pritožnikov, torej ob upoštevanju njunih subjektivnih okoliščin. Takih okoliščin pa pritožnika nista zatrjevala. 

Več informacij>>

Sodba Upravnega sodišča RS v zadevi I U 1331/2017-11 z dne 13.9.2018 (ukrep stanovanjskega inšpektorja – vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe)

Med strankami ni sporno, da je bil inšpekcijski ukrep izrečen zaradi zamakanja, ki je posledica stanja terase, ki funkcionalno pomeni sestavni del stanovanja št. …, torej posameznega dela, hkrati pa je tudi streha poslovnega prostora v spodnji etaži. Sodišče se strinja s toženko, da tako dejansko stanje povsem ustreza določbi četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki izrecno ureja situacijo, ko gradbeni element služi tako posameznemu kot skupnim delom stavbe, in določa, da se tak del šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote.

Več informacij>>

Sodba Upravnega sodišča RS v zadevi I U 1499/2016-17 z dne 31.8.2017 (ukrep energetskega inšpektorja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje)

Za pravilno in zakonito odločitev je potrebno upoštevati poleg splošnih, civilno-pravnih razmerij lastnikov v večstanovanjski hiši (SZ-1) in splošnih civilno-pravnih razmerij (SPZ) tudi dejstvo, da gre v danem primeru za plinovodno napeljavo, katere lastniška razmerja ter pravice in obveznosti morajo biti urejene tudi v skladu s področnim zakonom, torej z EZ-1. Za pravilnost odločitve v predmetni zadevi je potrebno upoštevati poleg določb SZ-1 in SPZ tudi določbe EZ-1, česar pa inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni storil. Tega tudi ni dopolnil pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe. Tako je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, posledično pa je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.        

Več informacij>>

Sodba Upravnega sodišča RS v zadevi III U 314/2015 z dne 25.11.2016 (ukrep gradbenega inšpektorja – poseg v skupno lastnino)

Glede na zatrjevan obstoj solastnine na delu objekta, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, je v zadevi ostalo nerazčiščeno dejansko stanje glede odločilnih dejstev o tem, ali bo tožnica inšpekcijski ukrep lahko izvršila, ne da bi posegla v skupno lastnino. Kolikor iz elaborata skupne lastnine izhaja, da je inšpekcijski ukrep mogoče izvršiti, ne da bi se poseglo v skupno lastnino drugih etažnih lastnikov, sodišče nima zadržka glede izvršljivosti izpodbijane odločbe. Kolikor pa inšpekcijskega ukrepa ni mogoče izvršiti, ne da bi se poseglo v skupno lastnino ostalih etažnih lastnikov, je po mnenju sodišča, glede na izrek izpodbijane odločbe, le-ta neizvršljiva.

Več informacij>>