Vodnik po upravljanju večstanovanjskih stavb

Etažni lastniki morajo svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe.

Stanovanjski zakon posebej opredeljuje tudi različne obveznosti etažnih lastnikov, ki so namenjene urejanju razmerij med njimi in nemotenemu obratovanju večstanovanjske stavbe.

Etažni lastniki v večstanovanjski stavbi imajo tako pravice kot obveznosti.

Med obveznostmi lahko izpostavimo zlasti, da morajo:

• skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih,
• določiti upravnika, v stavbah, kjer je ta obvezen,
• sprejeti načrt vzdrževanja stavbe,
• označiti stanovanja in druge posamezne dele s številko,
• redno izpolnjevati svoje obveznosti na podlagi izstavljenega mesečnega obračuna ali drugega ustreznega izračuna,
• na podlagi subsidiarne odgovornosti poravnati neporavnane obveznosti najemnika iz naslova obratovanja stavbe,
• obveščati upravnika o:
  • številu uporabnikov posameznega dela,
  • prenosu lastninske pravice na posameznem delu stavbe,
  • začetku opravljanja dejavnosti v delu stanovanja,
  • sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe za posamezni del ter o imenu najemnika in številu uporabnikov,
• upravniku ali drugim etažnim lastnikom posredovati podatke in omogočiti vpogled v listine, ki so potrebne za upravljanje skupnih delov,
• pridobiti ustrezno soglasje solastnikov za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja,
• zagotoviti popravila v svojem posameznem delu, če je to potrebno, da se odvrne škoda, ki se povzroča drugim delom stavbe,
• dovoliti vstop v svoj posamezni del, da se lahko opravijo popravila in izboljšave na skupnih delih, ki jih drugače ni mogoče opraviti,
• pridobiti soglasje večine etažnih lastnikov za izvedbena dela v posameznem delu, ki pomenijo tudi poseg v skupne dele,
• inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva,
• lokalni skupnosti na njeno zahtevo posredovati podatke, ki se vpisujejo v register stanovanj.

Med pravicami velja omeniti, da lahko:

• sodelujejo pri sprejemanju odločitev glede upravljanja stavbe,
• sprejmejo hišni red,
• opravijo izvedbena dela v svojem posameznem delu, če to ne pomeni poslabšanja za kakšen drug posamezni del ali skupne dele stavbe in ne spreminja zunanjega videza stavbe,
• imenujejo nadzorni odbor,
• ustanovijo skupnost lastnikov kot pravno osebo.

Posebej pa velja omeniti tudi odgovornosti etažnih lastnikov, ki izhajajo neposredno iz veljavne zakonodaje. Etažni lastniki so tako odgovorni:

• za odstranitev naprave in sanacijo povzročene škode na skupnih delih v primeru, da so z vgradnjo naprave brez potrebnega soglasja drugih etažnih lastnikov posegli v skupne dele stavbe,
• za škodo, ki izvira iz njihovega posameznega dela in nastane na drugih posameznih delih ali skupnih delih, v skladu s splošnimi pravili, ki urejajo odškodninsko odgovornost,
• za škodo v primeru glasovanja proti sklepu o rednem upravljanju, ko gre za nujen posel in je o tem odločalo sodišče in
• (solidarno s povzročitelji škode) za škodo, ki jo na drugih posameznih delih ali skupnih delih povzročijo osebe, ki pridejo v stavbo s povabilom oziroma pozivom tega etažnega lastnika ali najemnika ali oseb, ki z njima prebivajo.

Postavi vprašanje